V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili v več kot 45 mest in prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah nevladnih organizacij je v prvem tednu nemirov umrlo najmanj 16 ljudi, medtem ko uradni viri potrjujejo 12 smrtnih žrtev, vključno s pripadniki varnostnih sil. Nemiri, ki so se sprva začeli kot stavka trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so hitro prešli v širše politično nasprotovanje verskemu in političnemu vrhu države. Iranski pravosodni sistem je napovedal neizprosen odziv na dogajanje. Vodja pravosodja Gholamhossein Mohseni Ejei je tožilcem naročil, naj do demonstrantov, ki jih je označil za »izgrednike«, ne kažejo nobene prizanesljivosti. Kljub napovedi vlade o mesečni finančni pomoči v višini sedmih dolarjev na osebo, s katero želijo ublažiti gospodarsko stisko, se protesti v 25 od 31 provinc nadaljujejo. Mednarodno razsežnost dogodkov je okrepil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je izrazil solidarnost z iranskim ljudstvom, kar so v Teheranu razumeli kot provokacijo.

Izraelske oblasti so vrhovnemu sodišču sporočile, da mora prepoved vstopa mednarodnim medijem na območje Gaze ostati v veljavi zaradi domnevnih varnostnih tveganj. Dokument, ki ga je javni tožilec predložil vladi, poudarja, da kljub veljavnemu premirju tveganja za tujce niso izginila. Izrael vztraja, da začasna prekinitev ognja ne predstavlja zadostnega razloga za sprostitev dostopa tujim dopisnikom, saj bi njihova prisotnost lahko ogrozila vojaške operacije ali njihovo lastno varnost. To odločitev kritizirajo številne mednarodne novinarske organizacije, ki opozarjajo na pomanjkanje neodvisnega poročanja s terena. Doslej so tuje tiskovne agencije v Gazo vstopale le pod strogim nadzorom izraelske vojske, kar po mnenju kritikov onemogoča objektivno dokumentiranje dogajanja. Vrhovno sodišče bo o zadevi odločalo v kratkem, medtem ko se Izrael že dlje časa spopada z obtožbami o izvajanju propagande in prikrivanju dejanskega stanja v enklavi.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo nedavne izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in ameriških predstavnikov glede notranjepolitičnih razmer v Iranu. Teheran trdi, da Izrael izkorišča vsako priložnost za spodkopavanje iranske nacionalne enotnosti ter da takšna retorika neposredno spodbuja terorizem in nasilje znotraj države. Odziv sledi Netanjahujevim besedam o solidarnosti s težnjami iranskega ljudstva po svobodi, kar so iranske oblasti označile za vmešavanje v notranje zadeve. Iranska diplomacija je ob tem poudarila, da država nasprotuje vsakršnemu napadu na nacionalno suverenost neodvisnih držav in zavrača uporabo sile pod kakršnim koli izgovorom. Po navedbah tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva so obtožbe usmerjene predvsem v preprečevanje destabilizacije, ki bi jo lahko povzročili tuji vplivi v času notranjih napetosti. Iran vztraja pri stališču, da so dejanja Izraela in Združenih držav Amerike usmerjena v povzročanje razdora med prebivalstvom in oblastjo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo na seji vlade uradno izrazil solidarnost s protestniki v Iranu, ki se v več mestih spopadajo z režimskimi silami. Netanjahu je poudaril, da Izrael stoji ob strani iranskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo, pravičnost in temeljne človekove pravice. Po njegovih besedah bi trenutni val nezadovoljstva lahko predstavljal ključno prelomnico za prihodnost islamske republike, saj so se ljudje uprli dolgoletni represiji in slabšanju življenjskih pogojev. Odziv Teherana na izjave izraelskega premierja je bil oster in takojen. Iranske oblasti so 5. januarja 2026 Izrael obtožile, da s takšno retoriko neposredno spodkopava iransko nacionalno enotnost in skuša destabilizirati državo. Teheran trdi, da so nemiri posledica zunanjih vplivov, s katerimi želi judovska država izkoristiti notranje napetosti v državi. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju še dodatno poglobili zaradi gospodarskega zloma Irana in predhodnih vojaških konfrontacij.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so specialne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in namerno prekinitev električnega omrežja, označil za popoln uspeh. Po navedbah Bele hiše so Madura in Floresovo z helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila premeščena v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi je proti Maduru vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z orožjem. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč miren prehod oblasti, ob tem pa poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja igrala ključno vlogo pri obnovi tamkajšnje industrije. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala mešano; medtem ko so zavezniki, kot je Izrael, čestitali ZDA, so države, kot sta Brazilija in Kolumbija, obsodile dejanje kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura, je sprožila ostre in nasprotujoče si odzive v mednarodni skupnosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu čestital za po njegovem mnenju zgodovinsko in pogumno dejanje v imenu svobode ter pravičnosti. Izrael je izrazil polno podporo odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike, ki so Madura in njegovo soprogo ujele med obsežno operacijo v Caracasu. Na drugi strani je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ostro obsodil ameriško posredovanje in aretacijo Madura označil za dejanje, ki vodi svet v kaos. Brazilija je pozvala Združene narode k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju proti ameriški enostranski vojaški sili. Indonezijski politični predstavniki so ob tem poudarili pomen spoštovanja mednarodnih pravnih okvirov, medtem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio pojasnil, da so Maduru pred napadom ponudili več možnosti za miren odstop, ki pa jih je zavrnil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da Delcy Rodriguez prevzame funkcijo začasne predsednice po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA. Ameriški kongresnik Jake Auchincloss je izrazil mnenje, da je aretacija Madura povezana z nafto. Minister Rubio je izjavil, da trenutno ni ameriških vojaških enot v Venezueli in da ZDA ne potrebujejo venezuelske nafte. Maduro je bil po ameriški vojaški akciji premeščen v zapor v New Yorku, kjer naj bi mu sodili.

Prestop izraelskega nogometaša Manorja Solomona v italijanski prvoligaš Fiorentina je v Firencah povzročil oster politični spor. Solomon, ki se je ekipi pridružil kot prva zimska okrepitev, se je takoj po prihodu znašel pod plazom kritik predstavnikov lokalne levice. Jacopo Madau, tajnik stranke Sinistra Italiana v Firencah in lokalni komisar v občini Sesto Fiorentino, je nogometašu prek družbenih omrežij sporočil, da v mestu ni dobrodošel. Madau je svoj odpor utemeljil s trditvijo, da Solomon podpira politiko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in dogajanje v Gazi označil za genocid. Nasprotna politična stran, predvsem predstavniki stranke Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je ostre besede levice obsodila. Poudarili so, da bi moral šport združevati, ne pa deliti, ter da je nesmiselno 26-letnemu športniku pripisovati odgovornost za vojne grozote. Medtem ko kritiki Solomonu očitajo politično opredeljenost, njegovi zagovorniki izpostavljajo, da je nogometaš v preteklosti le javno izrazil veselje ob izpustitvi izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas, kar ne bi smelo biti razlog za bojkot v svetu športa. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj je Madau napovedal nadaljnje izražanje protesta na stadionu Franchi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal opozorilo Teheranu, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, so se razširili po celotni državi. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb, kar nakazuje na začetek nasilnega zatiranja demonstracij. Trump je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bodo iranske sile začele streljati na mirne udeležence shodov. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale s trditvami, da proteste podpihujejo ZDA in Izrael, ter opozorile, da bi ameriško vmešavanje lahko destabiliziralo celotno regijo. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem celo zagrozil, da bi ameriške vojaške sile lahko postale legitimna tarča napadov v primeru neposrednega posredovanja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Izraelska vlada in judovske skupine so ostro kritizirale župana New Yorka Zohrana Mamanija zaradi preklica protisemitističnih ukrepov in omejitev bojkota Izraela. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamanija celo obtožilo antisemitizma. Mamdani se je odzval z obljubo, da bo zaščitil judovske prebivalce New Yorka.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije sprožil burne odzive. Preklical je ukaze svojega predhodnika, Erica Adamsa, ki so priznavali proticionizem kot antisemitizem in omejevali proteste pred judovskimi objekti. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve ga je obtožilo antisemitizma, medtem ko so zagovorniki Palestine pozdravili njegove poteze. V Izraelu medtem Limor Son Har-Melech ponovno poziva k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije, ker jo ocenjuje kot antisemitsko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Gledanost prestižne podelitve nagrad Kennedy Center Honors je letos doživela strm padec, potem ko je vodenje prireditve prevzel ameriški predsednik Donald Trump. Po podatkih agencije Nielsen je slovesnost v povprečju spremljalo le 3,01 milijona gledalcev, kar predstavlja znaten upad v primerjavi s preteklimi leti. Washington Post poroča, da je majhno število gledalcev neposredna posledica Trumpove vključitve v ta zgodovinski kulturni forum, ki je bil tradicionalno manj politično zaznamovan. Obenem se Donald Trump pripravlja na gostovanje svoje tradicionalne novoletne zabave v letovišču Mar-a-Lago, kjer so se na seznamu gostov znašli Benjamin Netanjahu, Laura Loomer in zvezdniki platforme Netflix. Medtem ko se predsednik posveča družabnim dogodkom in promociji gibanja MAGA, se njegova administracija sooča z novimi pravnimi izzivi. Ameriška sodišča so namreč v treh ključnih primerih zavrnila Trumpove poskuse izogibanja sodnemu nadzoru, kar napoveduje intenzivno pravno dogajanje v letu 2025, zlasti na področju ustavne presoje izvršilnih pooblastil.

Donald Trump je novo leto 2026 proslavil na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena naslikala v živo. Slika je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev v dobrodelne namene. Zabave se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Gledanost prestižne podelitve nagrad Kennedy Center Honors je po prevzemu s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa doživela močan upad. Po poročanju Nielsena in Washington Posta je letošnjo slovesnost, ki jo je gostil Trump, spremljalo povprečno 3,01 milijona gledalcev, kar predstavlja oster padec v primerjavi s prejšnjimi leti. Padec priljubljenosti pripisujejo politizaciji dogodka, ki je tradicionalno veljal za nestrankarski poklon umetnosti. Obenem se predsednik pripravlja na tradicionalno razkošno novoletno zabavo v svojem letovišču Mar-a-Lago. Na seznamu povabljencev so se znašle kontroverzne osebnosti, kot sta Laura Loomer in izraelski premier Benjamin Netanjahu, pa tudi zvezdniki s platforme Netflix. Medtem ko se Trump posveča družabnim dogodkom, se njegovo pravno zaledje v letu 2025 spopada z novimi izzivi. Ameriška sodišča so v več primerih zavrnila njegove poskuse izogibanja sodnemu nadzoru, kar nakazuje na napeto pravno leto, v katerem bo pravosodje aktivno preverjalo meje predsedniških pooblastil in izvršnih ukazov glede uvoza in uporabe Nacionalne garde.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Na Trumpovi novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je bil prisoten tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo, ki sta si z zakoncema Trump ogledala ognjemet. Med dobrodelno dražbo je Trump ponudil, da podpiše sliko Jezusa, ki so jo dražili. Dogodek je potekal v času, ko Američani izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal ponovno zatrdil, da je z njegovim zdravjem in energijo vse v redu. Razkril je, da je oktobra opravil CT preiskavo, ne MRI. Te informacije dopolnjujejo prejšnje novice o njegovem zdravstvenem stanju in preiskavah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je novo leto dočakal v družbi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na svojem luksuznem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru tradicionalne novoletne zabave, ki jo ameriški predsednik vsako leto priredi za izbrane goste na svojem zasebnem letovišču. Dogodek poudarja tesne osebne in politične vezi med voditeljema dveh ključnih zaveznic. Čeprav je bila narava srečanja uradno družabna, njuno druženje v času geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu simbolizira usklajenost politik Washingtona in Tel Aviva. Navzočnost Netanjahuja na Floridi ob prehodu v novo leto odraža visoko stopnjo diplomatskega sodelovanja in vzajemne podpore, ki sta jo državi gojili v zadnjem obdobju.

Iz člankov je razvidno, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu udeležil novoletne zabave, ki jo je organiziral ameriški predsednik Donald Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Netanjahu je bil edini tuji voditelj na zabavi.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaključil svoj zadnji obisk v Združenih državah Amerike, po katerem se v domovino vrača v navidezno močnem političnem položaju. Kljub mednarodnim pritiskom in prizadevanjem za stabilno premirje v Gazi analiza kaže, da premier morda nima interesa za trajno ustavitev sovražnosti. Njegova stališča ostajajo nepopustljiva, zlasti glede prisotnosti tujih sil v regiji in pogojev za končanje vojaških operacij. Netanjahu se spopada z izzivi ohranjanja koalicije in lastne politične prihodnosti, pri čemer bi lahko dolgotrajnejša prekinitev ognja ogrozila stabilnost njegove desničarske vlade. Med obiskom v ZDA se je srečal tudi s podpredsednikom JD Vanceom, s katerim sta razpravljala o usodnih dneh za Bližnji vzhod, vendar premier ostaja kritičen do vsakršnih načrtov, ki bi vključevali turške varnostne sile ali priznanje palestinske državnosti brez strogih pogojev, ki jih postavlja Izrael.